Blog

Tibba Mama

Radosti, ki jih prinese velika družina; piše Lara Nastran (Romeo, Julija & co.)


24 Mar 2021

Vedno sem občudovala mame, ki so žonglirale med otroci, službo in gospodinjstvom – sploh take z velikimi družinami. Vem, da sem se vedno spraševala, kako za vraga jim uspe, kaj je njihova skrivnost? Je to nekaj, kar pride z leti, naravno in sproti, ali nekateri pač nisem/o ustvarjeni, da bi lahko učinkovito funkcionirali v takemu kreativnemu kaosu?

 

Vse to in še marsikaj se sprašujem še danes, ko je na poti tretji otrok. Tretji, zelo zaželeni dojenček v 4 letih, ki pa s seboj neizbežno prinaša še nekaj več dinamike v hišo z dvema majhnima otrokoma, tremi mački in psom. Ja, pri nas je vedno pestro, sploh v trenutkih, ko se nam podre ustaljeni ritem, ki smo ga vajeni in je treba improvizirati. Z leti sem se naučila, da je pravzaprav rutina tista, ki pri nas dela čudeže. Zjutraj vsi vemo, na kateri konec mora kdo, vemo, da se risanke gledajo samo pol ure za vikende, da je takrat, ko se začne nočiti čas za večerjo in tuširanje, da Jaka otroke vozi v vrtec, jaz pa ju pobiram, da on popravi stroj, ko je treba in da jaz zložim perilo. Problem pa nastane, ko pride do nepredvidene situacije in posledično kratkega stika v tem našem ustaljenem dnevnem redu.

 

Tako je zadnje mesece, pravzaprav vse odkar sva izvedela, da sem noseča. Najprej je bila prisotna grozna utrujenost, taka, da sem se počutila, kot da po svetu hodim v transu in bi lahko ob 14h v stoje zaspala. Moje telo je namesto klasične nosečniške slabosti očitno prešlo v nek “burnout” režim in skoraj dva meseca so bili moji možgani, skupaj s telesom, kot ožeta spužva. Ravno, ko se je to umirilo, me je doletela večja krvavitev, ki je pomenila grozeči splav ter me posledično prikovala na posteljo za 10 dni, nato pa je celo sledilo obdobje blaženega miru. To je tisto obdobje nosečnosti, ko so ti še prav vsa stara oblačila, na nuhalni izveš, da je s tvojim fižolčkom vse OK in se končno malce sprostiš, ko te rastoči trebušček še ne ovira pri vsakodnevnih opravilih, tegobe prvega tromesečja izginejo in si naenkrat tako polna energije, da bi lahko premikala gore!

 

Zdaj, ko sem že zakorakala v peti mesec in proti polovici, na kar me je vsak dan bolj opozarjala bunkica pod majico in hlače, ki so v pasu postale pretesne, sem se začela šele prav zavedati, da bomo že čez nekaj mesecev 5 članska družinica in da gre zares. Skupaj s to ugotovitvijo sem se podala po prvih mini nakupih za dojenčka, tistih za dušo, hkrati pa še svojemu trebuhu privoščila, da normalno zadiha in si nabavila nosečniške pajkice in trenirko. Ko sem bila proti koncu nosečnosti s Tristanom sem odkrila Tibbo, znamko oblačil, ki me je res navdušila tako zaradi svojega porekla iz Srbije (torej ne še ene Kitajske robe) ter materialov, ki jih lahko opereš neštetokrat, pa bodo še vedno taki, kot prvi dan.

Še ena modrost, ki jo osvojiš po treh nosečnostih: pri nakupu nosečniških oblačil ne pretiravam, vzamem par kosov, ki jih potem stalno nosim, posledično pa raje investiram v kvalitetna oblačila, kot da bi imela doma cel kup na pol prosojnih poliestrskih pajkic ????

 

L. ❤️